 |
- Dunja
- Ojstrnik
- Monticello
- Monte Paularo
- Sella Nevea
- Cjasur dal scior
- Sv. Višarje
- Malga Priu / Nebria
- Gorenjska
- Goriška
- JV Slovenija
- Koroška
- Obalno Kraška
- Osrednje-Slovenska
- Podravska
- Pomurska
- Posavska
- Primorsko-Notranjska
- Savinjska
- Zasavska
Monticello
- Kolo: Gorsko kolo
- Težavnost:Zahtevna zaradi vzpona
- Dolžina: 23,19Km
- Vzpon: 1160m
- Trajanje: 6h:16min s postanki.
Profil poti
Povezava na GPX datoteko. Izberi "Shrani povezavo kot"
Monticello 1
Pot na zemljevidu
Klikni za detajle:
Opis poti
Za obisk Monticella sva se odločila po več priporočilih mtb opsov.Parkiramo lahko se pred zdravstvenim domom v mestecu Moggio Udinese, kjer je bilo najlažje najti parkirišče.
Najdemo ulico Via Molini po kateri že začnemo z vzponom. Zavijemo levo na cesto Via Abbazia, kjer srečamo drugo parkirišče, kjer lahko pustimo avto, takoj za parkiriščem pa zavijemo ostro desno proti spomeniku prve svetovne vojne.
Pridemo do Y razcepa, kjer zapeljemo levo. Pričaka nas majhen spust do križišča, kjer zavijemo ostro levo nato pa takoj desno na potko med hišami.
Spustimo se do ceste, na katero zavijemo desno, peljemo preko potoka.
Cesta se ves čas vzpenja, pripeljemo do križišča, kjer zavijemo desno, kmalu nato pa levo.
Asfalta nato kamalu zmanjka in znajedmo se na mulateri proti Monticellu.
Pot je kamnita strma, in zahteva veliko moči za poganjanje. Sem ter tja pa mulatjera izgine in pričaka nas pravljična potka.
Čez čas pripeljemo do majhne čistine z razgledno točko na okoliške hribe.
Strmina malo popusti in prečimo gozdiček borovničevja, nato pa pripeljemo do večjega razcepa, kjer se nahaja kapelica.
Pri kapelici seveda zapeljemo na strmejšo pot, ki zavije desno. Strmina malo kasneje spet malo popusti. Pot zavije ob hribu na desno, prečkamo potok Rio Travosans.
Strmina ne popušča, ko pripeljemo do Y razcepa, kjer zavijemo levo.
Na levi je nekaj razgleda proti sosednjih gorah in po relativno ravni a strmi poti pripeljemo do ostrega ovinka, kjer si lahko malo stran ogledamo ostanke rovov.
zadnje metre pa kolo porinemo, saj je pot strma in kamnita.
Na vrhu nas pričaka križ in krasen razgled na okoliške hribe.
Spust v dolino je potekal po enaki poti, čeprav kolesarji vozijo v dolino tudi po drugi poti, ki se začne pri ovinku, kjer zavijemo levo proti ravnem in strmem delu vzpona pred vrhom strani. Tam namesto, da zavijemo levo zapeljemo desno. Potka je bila videti zelo strma in slabo vidna, zato se nisem odločil za spust.
Spust je bil kljub temu dovolj zanimiv, k temu je pomagala tudi utrujenost zaradi strmine med vzponom.
21.8.2025
