Čemšeniška planina iz Trojan
- Kolo: Gorsko kolo
- Težavnost: Bolj zahtevna zaradi strmih vzponov.
- Dolžina: 22,2Km
- Vzpon: 760m
- Trajanje: 2h:37min z običajnimi postanki
Profil poti
Pot na zemljevidu
Klikni za detajle:
Opis poti
Avto sem tokrat pustil na parkirišču pri napol zapuščenem hotelu Trojane.
(1)
Zavijemo desno proti ŠentGotardu
(2), hitro pripeljemo do prvega razcepa, kjer zavijemo levo in se dvignemo proti vasi Šentgotard. Reklamna tabla kače levo tudi za Prvine, kamor se peljemo.
Po nekaj vzpenjajočih ovinkih pripeljemo do vasice Šentgotard, ki jo tudi hitro prevozimo. Pričaka nas krajši spust, ki se na koncu zaključi s križiščem,
kjer zapeljemo ostro levo
(3) proti Blodniku, ponovno v klanec. Pričaka nas kar nekaj vzpona, kjer se držimo glavne ceste.
Ko pripeljemo iz gozdička vidimo na desni avtobusno postajo
(4), mimo katere se peljemo še malo naprej, potem pa sledimo v levo tablam za
Smučišče in dom Prvine.
Asfalt zapustimo in nadaljujemo po lepem kolovozu
(5) dokler ne pridemo do doma Prvine.
Pot nadaljujemo preko smučišča
(6) in nato ponovno zavijemo v gozd.

Pot na začetku ni zahtevna, sledimo širši poti ki se zlagoma dviguje. Lahko srečamo tudi kak avto..
Cesta nato zavije desno in se celo malo poravna, potem nas pa pričaka zelo strma
(7) in manj zvožena traktorska pot
dolga cca 500m, katere mi ni uspelo zvoziti do konca.
Prečkamo vrh Jelenov rog
(8), in se celo malo spustimo. Prečkamo jaso, nato ša nas ponovno pričaka vzpon.
Pripeljemo že skoraj razgledne klopi
(9), ko nas pričaka še krajši razrit in strm del poti, katero sem ponovno prepešačil.
Z razgledne klopi je krasen razgled na okoliške hribe in Čemšeniško dolino.

Nadaljujemo ponovno po precej strmi poti, ki se rahlo poravna, nato pa v ovinku desno ponovno grizemo kolena.
Pričaka nas še spust proti Planinskemu domu
(10) na Čemšeniški planini.

Po pavzi nadaljujemo po ozki potki, ki nas zapelje proti Tolstemu vrhu, nato pa zavije desno mimo spomeniku ustanoviteljev
revirske čete.
(12) Še prej pa peljemo mimo lovske opazovalnice
(11).

Teren se malo poravna, mi pa zavijemo levo po manj uhojeni poti po kateri se spustimo v dolino.
Zaradi zaraščenosti sem kmalu končal na kozji stezici, ki me je zapeljala med drevesi, kar pa je bila napaka.
Zato sem moral nato kolo prenesti malo višje na širšo pot, ki pa je bila zakamuflirana z rastlinjem.

Spust tako ni bil pretirano zahteven, čeprav je bila pot slabše pregledna zaradi zaraščenosti.
Odpre se za moment na večjem levem ovinku
(13), kjer se ponovno vidi griče proti Preboldu.

Vmes pot pokuka iz gozda in se odpre pogled na Zaplanino
(14) in okoliška polja. Spust se konča na asfaltirani cesti po kateri smo se pripeljali iz Trojan, kamor se tudi vrnemo.
25.6.2021