Soriška planina iz Petrovega Brda
- Kolo: Gorsko kolo
- Težavnost: Srednje težka.
- Dolžina: 28,6Km
- Vzpon: 1311m
- Trajanje: 3h:57min z običajnimi postanki
Profil poti
Pot na zemljevidu
Klikni za detajle:
Opis poti
Pot pričnemo s parkirišča, ki ga moramo najti v bližini Petrovega Brda. Žal zaradi razgibanega terena ni ravno veliko prostora. Kakšno mesto se dobi pred planinskim Domom Petrovo Brdo,
ali mogoče pred Domom upokojencev Podbrdo, ki je povsem v bližini, sam sem pa avto pustil za cesto rahlo nižje od doma upokojencev.
Zapeljati motamo proti domu upokojencev
(2), kjer zapeljemo čez parkirišče in nadaljujemo po kolovozu, ki kmalu zavije v gozd.
Pot zavija po gozdu in se netipično spušča skoraj 200m preden se prične vzpon. Peljemo mimo ostrejšega desnega ovinka, nato pa nas kmalu
pričaka večji Y razcep
(3), kjer zapeljemo desno v klanec. Na levi strani se odpira pogled na dolino Bače - potoka, ter nekaj hiš, ki so postavljene v tej dolini.
Po ostrem desnem ovinku nas pričaka oster levi ovinek, kjer pa pot zapustimo
(4) na začetku precej slabo gozdno pot. Očitno pot ni veliko v uporabi in je bila v času
mojega obiska precej razrita, in zaraščena s travo, a kljub temu prevozna. Po ostrem levem ovinku se pot popravi, a nas ves čas spremljajo korenine. Pot je morala biti
v času prve sv. vojne zaradi stacioniranja vojske pod Soriško planino bolj uporabljena, saj je ves čas videti kamnite škarpe, ki so jih očitno postavili zaradi
vzdrževanja poti.
Pripeljemo do serpentin
(5), ki nas dvignejo skoraj 250m. Pot je ves čas precej podobna - gozdna pot polna korenin in lepo senčna.
Srečal sem tudi nekaj oznak za GM4O - trail tek, ki ga organizira turistično društvo Podbrdo:
G4MO, ki vsaj nekaj časa
sledi enaki poti, potem pa zavije v hrib, ko naša pot zavije levo po hribu.
Pripeljemo do križišča
(6), kjer se srečamo s peš potjo, po kateri se lahko pogumni spustijo z Lajnarja.

Peljemo mimo osamljene vikendice
(7) in nadalujemo proti SZ.
Pot nato pokuka iz gozda in se zoži na singleco
(8), ki poteka po robu pobočja s katerega je krasen razgled proti Kobli ali Črnemu vrhu in seveda dolini Bače.

Pričaka nas rahel spust in pripeljemo do ostankov stare vojašnice
(9), kjer se lahko povzpnemo na majhen skalnat zob
(10) s katerega se razprostira krasen razgled in s katerega se vidi tudi line v skalo vklesane ostanke tunelov,
ki so nastali v času prve sv. vojne.

Pričaka nas še kratek spust proti lovskemu domu Podbrdo
(11), kjer se lahko peš sprehodimo do bloka Alpskega zidu - ostankov tunelov vklesanih v steno na levi strani doma.
Pričaka nas kratek strm vzpon do neizrazitega vrha Bače
(12), kjer nas ponovno pričaka kolovoz, po katerem nadaljujemo pot. Pot zavije počasi v levo in poteka skoraj po ravnem.
V času mojega obiska sem srečal tudi tovornjak žerjav s katerim so pospravljali hlodovino smreke in seveda velikanske kupe vejevja.
Pot pelje mimo vrhov Šavnika, Jelenovega vrha, nato pa se priključimo na asfaltirano cesto
(13), proti Soriški planini.
Pri vključitvi na asfalt zavijemo desno in po krajšem klancu in ovinkih pripeljemo do Bohinjskega sedla in s tem Soriške planine, kjer v Brunarici
(14) dobimo tudi žig STKP.
Zapeljemo se lahko tudi na vrh smučišča - Lajnar
(15), je pa pot v začetku izredno strma a za dobro pripravljene prevozna, po kratke oddihu po kratki poravnavi terena, od koder nas
pričaka krasen razgled proti Dravhu je pa zadnji vzpon zaradi sipkega in razritega terena praktično nemogoče prevoziti.

Sam sem moral kolo poriniti do vrha.

Za najbolj zagrizene je možen obisk tudi Možica, samo je pot strma in singelca, kar ob velikem številu obiskovalcev težko omogoča vožnjo.
Sledil je spust nazaj po enaki poti, do Brunarice in nato po asfaltu proti Petrovem Brdu
(16), kjer v planinskem domu na Petrovem Brdu dobimo tudi žig STKP.
Prva ideja je bila spust po serpentinah z Lajnarja, a sem se po tem, ko sem prisopihal do vrha premislil, saj je bila pot vsaj na začetku precej ozka ovinkasta in strma singlca
1.8.2019