Menina planina in Goli vrh iz Šmartnega ob Dreti

Kolo: Gorsko kolo
Težavnost: Srednje težka.
Dolžina: 37,2Km
Vzpon: 1317m
Trajanje: 5h:37min z običajnimi postanki

Profil poti

Pot na zemljevidu

Klikni za detajle:

Opis poti

Pot pričnemo s parkirišča poleg pokopališča v Šmartnem pri Dreti.
S parkirišča zavijemo levo proti Gornjemu gradu in peljemo po asfaltirani cesti, ki vijuga med polji.
Hitro pripeljemo do vasice Bočna, kjer pri tabli proti Menini planini zavijemo levo.
Peljemo mimo cerkve in lesno predelovalnega podjetja. Cesta zavije v gozd, kjer nadaljujemo na začetku po asfaltu, nato pa po relativno dobro vzdrževanemu kolovozu.
Pot se vztrajno vzpenja in čeprav naklon ni strm je pot zaradi konstante strmine vseeno naporna. Vzpenjanje olajšajo in polepšajo razgledi, na dolino in okoliške hribe, ki se pokažejo ko zmanjka dreves.

Razgledi z vzpona

Ko pripeljemo na planino nas na desni najprej pričaka parkirišče, in velika ograda, za katero se skriva planinski dom.
Ograda je dovolj velika, da je prostora za manjše nogometno igrišče. Ograda je v nasprotju z običajnimi namenjena zaščiti obiskovalcev pred preveč vsiljivimi kravami.

Koča na Menini planini

Pri domu se lahko okrepčamo in malo odpočijemo. Pri točilnem pultu pa hranijo tudi žig STKP, saj je Menina planina ena izmet točk Slovenske Turno Kolesarske Poti.
Po počitku nadaljujemo pot naprej po poti po kateri smo se pripeljali. Po kakšnem kilometru spusta cesta zavije ostrejše desno, mi pa zapeljemo na peš pot, ki vodi proti Golemu vrhu.
Čez čas poti zmanjka in peljemo po travniku po katerem je pot slabo vidna. Prispemo do precej strmega hribčka, ki ga je z malo truda možno premagati - vidna je stezica ki pelje po levi strani gribčka, po kateri nadaljujemo pot proti vrhu. Ko pripeljemo do vrha nas čaka le še nekaj metrov po grebenu in znajdemo se na vrhu Golega vrha. Na vrhu je samo zidan podest z okroglo ploščo, s pomočjo katere si lahko ogledamo imena okoliških vrhov, pa odvisno odčasa obiska tudi kakšna gruča krav, ki se pasejo po planini.

Pogled z Golega vrha

Pot nadaljujemo po peš poti proti Hribu Biba. Zapeljemo proti gozdičku na desni strani vrha, gledano iz smeri s katere smo se pripeljali. Vidna je rdeča tabla, ki označuje smer poti. Pot zavije med drevesi in je slabo vidna. Prispemo do čistine, ki jo prečkamo. Na drugi strani je ograda in prehod.
Zapeljemo na lepo gozdno potko, po kateri se spustimo, a hitro končamo pri novi ogradi, ki jo moramo prečkati. Pripeljemo na planino Biba, kjer pri ovinku ceste prečkamo ogrado in zavijemo levo.
Peljemo se ob robu gozda, nato pa, ko se pot razširi na desno zavijemo levo v gozd, ponovno prečkamo ogrado in se pričnemo spuščati po kolovozu, ki je videti precej nerabljen. Pričaka nas precej strm spust po peš poti, ki je bila v času obiska precej razmočena, tako da sem kolo razjahal, nato pa zavijemo levo na bolj utrjeno pot, ki se na začetku spušča po serpentinah, nato pa se vijuganje neha.
Pot je bila zahtevna za spust, saj je bila nedavno uporabljena kot vlaka, poleg tega je bila pa po sredini razjedena od vode.
Končamo na Rovtu pod Menino.
Zavijemo levo, mimo hiš in se spuščamo naprej v ostrejšem levem ovinku pa zapeljemo s ceste na gozdno pot. Pričaka nas nekaj vzpona, nato pa se spustimo proti osameli kmetiji, ki jo obvozimo, Potem nas čaka še kar nekaj kolovoza, ki se malo vzpenja večinoma pa spušča.
Končamo na asfaltirani cesti, pri Lipi.
Če zavijemo desno se spustimo proti Vranskemu, zato zavijemo levo in se po daljšem spustu pripeljemo na našo štartno točko.

4.8.2019