Virje, Gljun, Boka, Čezsoča iz Bovca
- Kolo: Gorsko kolo/Trek kolo
- Težavnost: Lažja z nekaj krajših strmejših vzponov.
- Dolžina: 18 Km
- Vzpon: 310m
- Trajanje: 4h z običajnimi postanki
Profil poti
Pot na zemljevidu
Klikni za detajle:
Opis poti
Pot pričnemo v centru Bovca
(1). Zapeljemo v klanec proti cerkvi sv. Urha. Peljemo mimo hostla Bovec - držimo se ceste
desno. Počasi pridemo do Y
(2) križišča, kjer izberemo spodnji krak proti Slapu Virje oziroma vasi Plužna.
Pripeljemo se v vas Plužna, kjer nas ponovno pričaka veliko Y
(3) križišče, kjer sledimo tablam proti slapu Virje desno.
Pričaka nas kratek klanec, nato pa pripeljemo do manjšega parkirišča
(4), kjer nas pričaka tudi tabla.
Zavijemo levo po kamniti poti navzdol po klancu. Pot nekajkrat zamenja smer in znajdemo se na dnu dolinice,
kjer se skriva tolmun v katerega se z vrha zliva del vode potoka Gljun in nastane slap Virje
(5).

Voda je izredno čista, vendar tudi mrzla, saj je povprečna temperatura vode okoli 6 stopinj C.
To ne moti nekaterih ljudi, da se nebi namočili v tolmunu. V poletnih mesecih je zaradi nizke temperature
vode pri slapu prijetno hladno in običajno se obiskovalcem ne mudi, da bi slap zapustili.
Kljub relativno strmi poti nazaj je z gorskim kolesom pot možno prevoziti brez večjih težav. Težave na momente povzroča le
kamenje, ki popušča pod pritiskom gum.
Ko pridemo nazaj do parkirišča nadaljujemo po poti levo kjer nas pričaka kratek spust in vzpon končamo pri umetnem
jezeru
(6), v katerega je speljan večji del potoka Gljun. Jezero je namenjeno manjši hidroelektrarni v dolini (mimo katere se peljemo kasneje)
ter gojenju rib. Zato je lovljenje rib prepovedano. :-). Umetno jezero je ograjeno.
Ob jezeru zavijemo desno na pešpot ob hribu. Pridemo do zapornic in druge infrastrukture umetnega jezera,
Na levi strani pa vidimo dele adrenalinskega parka "Srnica". Kolo pustimo ob poti in nadaljujemo peš.
Kmalu pridemo do izvira potoka Gljun
(7). Voda priteče iz zemlje na območju večjih kamnov, ki so popolnoma oblečeni v mah.

Vrnemo se do umetnega jezera, kjer nadaljujemo mimo daljšega dela jezera tik ob hribu. Pot sledi nekaj časa po
betonskem koritu inštalacije jezera, nato pa se spusti levo po gozdni poti. Gozd se kmalu umakne čistini, ko dosežemo golf igrišče Bovec
(8).
Pot nadaljujemo desno kjer peš pot postane zaradi razgibanega terena in korenin neprevozna za kolesa.
Prečkamo travnik in po še enem delu gozdička končamo na asfaltu pred hidroelektrarno Plužna
(9).
Asfaltirana cesta mimo elektrarne se priključi na glavno cesto med Bovcem in Žago, kjer zavijemo desno proti žagi.
Peljemo mimo gostilne Žvikar (dobro ocenjena)
(10), ker se lahko okrepčamo in ogledamo postrvi, ki plavajo v manjšem bazenčku pri gostilni.
Cesta zavije v desno ter se rahlo dvigne, nato pa v levem ovinku peljemo čez most preko katerega prečkamo Boko.
Na drugi strani mostu zapeljemo desno s ceste in ponovno zapustimo kolesa.
Pot nadaljujemo peš proti razgledni točki
(11) slap Boka.
Na koncu poti nas pričaka lesena razgledan ploščad, ki je še vedno kar precej oddaljena od slapa, ki je bil
v času obiska precej majhen, saj je bila v širšem območju v času obiska že kar nekaj časa suša.

Pot nadaljujemo desno, peljemo mimo hotela Boka in v križišču zapeljemo levo čez most
(12), ki prečka Sočo. Z mosta je
lep razgled na Sočo in njeno obalo, ki v teh koncih ponuja prostor za nastavljanje soncu ali senci, ki jo ustvari pogorje Velikega
Polovnika.
Na koncu mostu zapeljemo levo proti Čezsoči. Poleti je ta cesta krasna za umik s sonca. Če je
temperatura še previsoka je s ceste kar nekaj dostopov do Soče, ki je v teh koncih malce bolj umirjena.
Ko se bližamo Čezsoči lahko s ceste zapeljemo levo na kolovoz
(13), ki se pod ostrim kotom glede na cesto rahlo spusti z glavne ceste.
Kolovoz zavije skozi goščo, prečkamo jaso, ki jo za taborjenje uporabljajo skavti ali taborniki (vidno po sledovih, ki so jih
pustili postavljeni šotori), se povsem približamo strugi Soče, ki je ločena od poti le zaradi obilo naplavljenega
kamenja, nato pa se priključi na cesto ki nas pripelje v Čezsočo.
Peljemo mimo cerkve, nato pa zavijemo levo mimo gostišča Vančar. Pri ovinku je na desni strani ceste majhna
streha, pod katero se skriva maketa
()14 Bovca in okoliških hribov, kjer je prikazana Soška fronta 1 sv. vojne.
Žal bi bilo potrebno maketo malo obnoviti, saj so vsi morebitni napisi zbledeli na soncu, tako da je vidna samo
lokacija fronte, ni pa vidno nobenih oznak, po katerih bi se človek lahko orientiral.
Čez čas ponovno prečkamo Sočo, nato pa nas pričaka klanec s katerim obvozimo konec letališča in se desno vključimo na Bovško obvoznico
(15).
V rondoju
(16) pa zapeljemo levo v Bovec, in pričakamo našo začetno točko.
7.8.2018