Pot pričnemo z brezplačnega parkirišča nasproti hotela Best Western v Kranjski Gori.
Navigiranje je preprosto. Sledimo klancu, seveda navzgor. S parkirišča zavijemo levo na Vršiško cesto.
V kolikor se bojimo ceste lahko začetni delo poti prevozimo celo po pločniku.
Prečkamo rečico Pišnica, ki ponuja pogled na male arkade na desni strani ceste.
Pridemo do jezerca Jasna in znamenitega kipa Kozoroga. Jezero obvozimo po cesti, nato pa nadaljujemo po cesti.
Ponovno prečkamo Pišnico in peljemo mimo počitniške vile Šumice in pridemo do prve serpentine, in naklon ceste se poveča.
Večina ovinkov serpentin je tlakovanih z granitnimi kockami, ne pa vse.
Pri tretji oz. 4 serpentini se odpre pogled na bližnje pogorje (Prednja glava).
Peljemo mimo planinskega doma Mihov dom, kjer že lahko opravimo prvi postanek, utrjeni pa gremo mimo.
Na poti cesto večkrat prečka peš pot proti Vršiču.
Čez nekaj serpentin se peljemo mimo Ruske kapelice, nato pa še mimo koče Koča na gozdu.
Malo višje nas pričaka parkirišče in pogled severno steno Prisanka in znamenito Ajdovo deklico, ter uho, ki zgleda kot narobe obrnjen srček in skozi katerega je ob primernem
trenutku možno ujeti sončne žarke. Ajdova deklica je sicer lepše vidna malce višje, ko se bolj približamo stenam.
Ajdova deklica:
Uho:
Pridemo do serpentine #17, kjer so obiskovalci postavili množico možicev - stolpov iz kamenja, ki ga je tu obilno. Pogled na možice popestri vzpenjanje po strmi cesti.
Znajdemo se pri prvem parkirišču pod vrhom Vršiča, kjer že lahko srečamo ovce, ki se pasejo po vršiču. Nato se pa znajdemo na prelazu Vršič.
Ovce na pavzi:
Na vrhu je razgled v Trento in hribovje v okolici, obiščemo lahko Tičarjev planinski dom, kjer poskrbijo za krepčilo.
Pot navzdol je enaka, le pri jezeru Jasna v Dolini si lahko izberemo pot po drugi strani obale in si ga ogledamo še z druge strani.
6.8.2018
Na Vršič malo drugače
Kolo: Gorsko kolo
Težavnost: Srednje težka zaradi zahtevnega vzpona.
Pot pričnemo z brezplačnega parkirišča (1) nasproti hotela Best Western v Kranjski Gori.
Navigiranje je preprosto. Sledimo klancu, seveda navzgor. S parkirišča zavijemo levo na Vršiško cesto.
V kolikor se bojimo ceste lahko začetni delo poti prevozimo celo po pločniku.
Prečkamo rečico Pišnica, ki ponuja pogled na male arkade na desni strani ceste.
Pridemo do jezerca Jasna in znamenitega kipa Kozoroga. Jezero obvozimo po cesti, nato pa nadaljujemo po cesti.
Pred naslednjim prečkanjem Pišnice pa cesto zapustimo levo (2) na kolovoz, po katerem se vzpenjamo ob Pišnici kar precej visoko.
Del poti prevozimo celo po naplavinah Pišnice. Ker se naplavine spreminjajo je možno, da naletimo na odsek, ki ni prevozen.
Po približno 3,5km prečkamo zasuto strugo in pripeljemo do planine v Klinu (4), ki jo prečimo po kolovozu. Na desni strani srečamo
spominski park ponesrečenim v gorah (3) nato pa pripeljemo pritoka Pišnice - Suha Pišnica, ki ga moramo prečiti (5). Voda sicer ni globoka in jo je z malo pazljivosti
možno prevoziti, če smo pa v dvomih pa je malo nižje mostiček, ki omogoča, da vodo prečimo brez močenja koles. Bo pa verjetno treba sestopiti
s kolesa.
Nadaljujemo po poti, in končamo na asfaltirani Vršiški cesti tik pod Planinskim domom Mihov Dom (6).
Pot nadaljujemo po asfaltu, do Tonkine koče, kjer asfalt zapustimo.
Peljemo proti Tonkini koči (7), ki jo obvozimo po desni in nadaljujemo po serpentinah do vrha. Pot je lepa, razgledna, saj imamo ves čas razgled na bližnje hribe
in cesto spodaj. Pripeljemo do Poštarskega doma na Vršiču (8), ki je tudi kontrolna točka STKP. Z doma se spustimo proti prelazu in po cesti v dolino.